Danes, 10. oktobra, zaznamujemo svetovni dan duševnega zdravja, ki poteka pod geslom: “Deli izkušnjo. Prisluhni zgodbi. Naredimo spremembo.” Vsaka velika družbena sprememba se lahko začne že s preprostim pogovorom.

Na duševno zdravje pogosto pomislimo šele takrat, ko začutimo, da ne zmoremo več. Ko smo ves čas napeti, razdražljivi, utrujeni, težko spimo, se težko zberemo ali imamo občutek, da smo izgubili stik sami s sabo. To so lahko tudi znaki, da potrebujemo nekaj spremeniti.

Ko govorimo o duševni higieni, to pomeni, da znamo pravočasno poskrbeti zase in za svoje potrebe. Ne govorimo o materialnih potrebah, temveč fizičnih. Da si dovolimo dovolj počitka in spanja. Da prepoznamo toksične odnose in situacije, ki nas izčrpavajo in jemljejo življenjsko energijo. Da smo zmožni postaviti zdrave, jasne in sočutne meje, tako doma, kot na delovnem mestu.

Vse zgoraj napisano se začne pri nas samih. Delo na sebi je lahko lep, osvobajajoč in pomembn proces, a je lahko tudi zelo zahtevn in naporen. Pogledati vase, prepoznati svoje vzorce, sprejeti odgovornosti za svoje izbire in se odločiti za spremembo, ni vedno enostavno. Čarobna palčka ne obstaja! Ni čarobne tabletke, ki bi učinkovala takoj!

Pri skrbi za duševno zdravje pa nismo sami. Pomembno je tudi, kakšne odnose gradimo in kakšno okolje ustvarjamo drug za drugega. Včasih lahko veliko naredimo že s tem, da človeka poslušamo, ga ne obsojamo in mu damo občutek, da ni sam. Tudi iskren pogovor in pripravljenost, da delimo svojo izkušnjo, lahko nekomu pomagata narediti prvi korak.

Moje izkušnje kažejo, da pogosto pomaga, da si vzamemo prostor, kjer se lahko za trenutek ustavimo. Gozdna terapija/kopel je lahko pri tem lepo dopolnilo. S počasnejšim korakom, odpiranjem vseh petih čutil, zavestnim opazovanjem, poslušanjem gozda in stikom z naravo, se lahko ponovno povežemo, ne samo z naravo in vsem živim, temveč tudi sami s sabo.

Svetovne raziskave kažejo, da so dobrobiti gozdne terapije/kopeli povezane z zmanjšanjem stresa, zniževanjem kortizola, umirjanjem srčnega ritma, olajša simptopme anksioznosti in depresije, boljšim spanjem ter ostalimi kazalniki duševnega počutja. Pri tem pa gozdna terapija/kopel ni nadomestilo za strokovno in medicinsko pomoč.

Včasih lahko spremembo začnemo že s preprostim vprašanjem, iskrenim pogovorom ali tem, da nekomu zares prisluhnemo.

Kako se počutite? Ste si v zadnjem času vzeli dovolj časa zase?

Dobrodošli k delitvi svojih izkušenj, saj s tem, ko delimo, lahko vzpodbudimo tudi druge, da spregovorijo.

Naj vas pri tem spremlja misel:

“Prisluhni gozdu, prisluhni sebi.” 🌲